ZBIRKA NOVEJŠE ZGODOVINE JUŽNE PRIMORSKE 

 

 

 

Zbirka prikazuje boj Slovencev za obstanek na območju Brkinov, Ilirske Bistrice in predvsem v narodnostno mešani slovenski Istri ter prizadevanja za priključitev k matičnemu narodu. Razdeljena je na 4 obdobja, ki časovno segajo od ustavne dobe 1861 do londonskega memoranduma leta 1954 (Avstro-Ogrska, Kraljevina Italija, narodnoosvobodilno gibanje, vojaška uprava jugoslovanske armade).

Narodi v večnacionalni Avstro-Ogrski pod vladarskim žezlom Franca Jožefa so zahtevali narodnostne in socialne pravice. Tudi Slovenci so narodno zavest gojili in razvijali skozi društvene organizacije na kulturnem, prosvetnem, gospodarskem in političnem področju. Pomembno vlogo je opravila tudi narodnobuditeljska pesem - takrat sta se rodili primorska in prva slovenska himna. Z rapalsko pogodbo leta 1920 je bilo ozemlje, ki ga je zasedla italijanska vojska novembra 1918, dokončno priključeno Italiji.

Slika Toneta Kralja "Rapallo" simbolizira prelomnico v enega najtežjih obdobij Primorcev in Istranov, ko je fašistična Italija nameravala s svojimi raznarodovalnimi ukrepi (prepoved uporabe slovenščine v javnosti, ukinitev društev, prepoved tiska, zamenjava priimkov v italijansko obliko itd.) zbrisati večnacionalni značaj Julijske krajine.

Za Primorsko se je druga svetovna vojna začela leta 1940, ko so bili z vstopom Italije v vojno vpoklicani v italijansko vojsko vsi za vojsko sposobni moški. Narodnoosvobodilno gibanje (NOG) pa se je začelo razvijati leta 1941, in sicer v okviru slovenskega NOG, ki je pošiljalo svoje organizatorje na Primorsko. Med žarišči gibanja so bili Brkini, Ilirska Bistrica in Trst, Brkini pa tudi zibelka primorskega partizanstva.

Skozi slavolok, značilnim za tisti čas, vstopimo v prvo desetletje povojnega obdobja, zaznamovano z obnovo in izgradnjo na vseh področjih ter določanjem nove meje v nekdanji Julijski krajini.