»S FIBULO V FABULO. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom«

 

Občasna arheološka razstava

31.03.–31.07.2010

 

Na razstavi, ki je rezultat sodelovanja med Pokrajinskim muzejem Koper, Arheološkim muzejem Istre iz Pule, Goriškim muzejem Nova Gorica, Mestnim muzejem iz Trsta (Civici Musei di Storia ed Arte di Trieste), Notranjskim muzejem Postojna, Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož, Pomorskim muzejem »S. Mašera« Piran in Tolminskim muzejem, je predstavljenih približno 250 eksponatov, od tega skoraj 230 fibul, ki dajejo zaokrožen vpogled v bogat oblikovni svet in razvoj tega uporabnega predmeta, ki se je iz preprostega pripomočka za spenjanje obleke sčasoma razvil tudi v okrasni predmet in v pravi modni dodatek ter je kot tak postal nosilec modnega okusa. Skladno s tem je spodbujal domišljijo in oblikovalske sposobnosti nekdanjih obrtnikov ter obenem njihove izdelovalne spretnosti pri reševanju tehničnih problemov ob izdelavi fibul. Nekatere fibule presenečajo tako po estetski vrednosti in dovršenosti ter izvirnosti oblik, kot tudi po domiselnih tehničnih rešitvah. Marsikatere arheologom razkrivajo dragocene podatke o moški in ženski noši, včasih celo kazalce etnične in statusne pripadnosti njihovih nosilcev. Obenem so fibule zaradi relativno kratkega trajanja nošnje zelo dobrodošel pripomoček za datacijo. Fibule so najpogosteje izdelane iz brona oz. bakrove zlitine, redkeje pa iz drugih kovin, kot so železo, medenina, srebro in zlato. Včasih so še dodatno okrašene, npr. z obeski, ali obogatene z drugimi materiali, kot so jantar, poldragi kamni, steklo, emajl idr.

 

Fibule predstavljajo le en, čeprav zelo pomemben, segment oblačenja, oblačilne kulture, noše in obenem osebnega okrasa oziroma nakita. Poleg njih so oblačila dopolnjevale tudi pasne spone, razne igle in drugi pripomočki. Žal so ob tem, razen neznatnih ostankov, nepovratno izgubljeni materialni ostanki oblek, izdelanih pretežno iz neobstojnih materialov, kot so na primer tkanina, usnje idr. Ta vrzel je na razstavi vsaj deloma zapolnjena s slikovnim gradivom na spremljajočih panojih, ki prikazuje način nošnje oziroma spenjanje obleke na podlagi originalnih upodobitev na prazgodovinskih, rimskih in zgodnjesrednjeveških spomenikih.

 

Za prazgodovinsko obdobje številčno, po izvirnosti in kvaliteti izstopajo fibule iz Notranjske in Posočja, zlasti zahvaljujoč raziskavam velikih železnodobnih grobišč (Križna gora pri Ložu, Most na Soči). Med vrhunci v izdelavi fibul pa velja omeniti očalaste in polmesečaste fibule z verižicami, zlasti pa živalske fibule in fibule v obliki dvokolesnega voza s konjsko vprego in kočijažem.

 

V rimski dobi postanejo fibule predmet serijske izdelave in dostopne širokemu krogu uporabnikov, kar ser odraža v široki razprostranjenosti številnih oblik. Na njihovo širjenje so v začetku vplivali premiki rimske vojske, povezani s širjenjem in obrambo rimskega cesarstva. V nemirni poznorimski dobi se s povečanjem vojaških operacij močno razširijo nekatere specifične vojaške oblike fibul, med katerimi imajo posamezne tudi funkcijo statusnega simbola. Med temi velja posebej omeniti kopijo zlate fibule s čebulastimi gumbi,  domnevno s Čenturja pri Kopru, ki ima na loku vrezano ime rimskega cesarja Maksencija in ki jo je mogoče povezati z novčnimi zakladnimi najdbami s tega najdišča, katerih zakop je datiran v leto 310 n. št. in se povezuje s spopadi med Maksencijem in Licinijem za cesarski prestol.

 

Zgodnji srednji vek je na razstavi skromno zastopan s fibulami, kar gre verjetno pripisati vpadanju njihove uporabe in opuščanju običaja polaganja pridatkov v grobove. To obdobje je predstavljeno s tremi okroglimi fibulami z živalskimi motivi, okrašenimi z vložki emajla in značilnimi za 10.–11. stoletje n. št. Ob odsotnosti arheoloških dokazov produkcije fibul na obravnavanem prostoru, se razstava zaključi z najdbami iz zbirk Pokrajinskega muzej Ptuj – Ormož, ki potrjujejo to dejavnost na tleh rimske Poetovione.

 

Namen pričujoče razstave je predvsem prikazati bogastvo oblik in razvoj fibul na območju zahodne in jugozahodne Slovenije ter Istre skozi dve tisočletji, od njihovega pojava v pozni bronasti dobi, na prehodu iz drugega v prvo tisočletje pr. n. št., do vključno zgodnjega srednjega veka v 11. stoletju n. št. in nenazadnje tudi spodbuditi nadaljnje raziskave tovrstnega gradiva.

 

Ob razstavi je izšel zajeten in bogato ilustriran dvojezičen slovensko-italijanski katalog.

 

 

OTVORITEV RAZSTAVE

Muzejska galerija, 31. marec 2010