OTVORITEV RAZSTAVE 3. decembra 2009

 

            Z razstavo "Stkana preteklost", smo na etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Koper zaokrožili našo stalno postavitev, ki pripoveduje zgodbo o niti, tekstilu in oblačilu. Najprej smo posegli v zgodovino, v prepletanje kulturnih tokov in uveljavljanju tekstila kot nepogrešljive dobrine, ki se je z muhasto modo mnogokrat vmešavala tudi v način življenja.

            Predstavljamo vam vzgojo in obdelavo tekstilnih surovin, rastlinskega in živalskega izvora ter jo preko vseh zahtevnih postopkov čiščenja, teritve in česanja, pripeljemo do preslice, do oblikovanja niti. Preslica je bila v vseh zgodovinskih zapisih, mitih, legendah in pravljicah neločljivi del ženskega sveta, povezana z njeno simbolično govorico. Istočasno je bila orodje in okras, predmet znanja in ugleda in prav zato krašena in čaščena. In ko je bila nit spredena, so bili ustvarjeni vsi pogoji za izdelavo blaga, torej za tkanje na statvah. V naši zbirki vam predstavljamo statve iz Pirana, ki izvirajo iz konca 18. stoletja, njeno ogrodje pa je v celoti leseno, vključno z vsemi najmanjšimi veznimi členi.

          

                Z nitjo so ženske oblikovale tudi čipke, ki so zaradi prefinjenosti in raznovrstnosti postajale po vsej Evropi dragoceno tržno blago. Čipke so klekljale, šivale, kvačkale in mrežile in so bile največkrat dragocen dodatek k oblačilu. Ob čipkah so v ročni spretnosti še posebno slovele vezenine. To so bili ročno izdelani okraski na tkanini, narejeni s šivanko, v katero je bila lahko vdeta svilena, lanena, bombažna ali volnena nit.

            V kulturni oblačilni dediščini ima svoje posebno mesto obleka, po kateri so se, vsaj še proti koncu 19. stoletja razlikovali prebivalci kmečkega in mestnega okolja. Na eni strani imamo opraviti z nošo vaškega, pretežno kmečkega in v zaledju mest živečega prebivalstva, na drugi strani pa z obleko mestnega, po stanovski in poklicni sestavi zelo različnega prebivalstva Kopra, Izole in Pirana.

            Razstavo spremlja animacija, predstavljena na TV ekranu, vsebinsko pa z detajli dopolnjuje muzejsko postavitev.

            Po razstavi se lahko sprehodite tudi s slušalkami; v treh jezikih (slovenskem, italijanskem in angleškem) smo namreč pripravili razlago posameznih ambientov in posebnosti.

            Etnološka zbirka je spremljana tudi s pedagoškim in animacijskim programom za najmlajše pa vse  do študentov in posameznih skupin, za katere v naslednjem letu pripravljamo tudi posebne delavnice, ki se navezujejo na zgoraj opisano vsebino.