UMETNOSTNO ZGODOVINSKA ZBIRKA
Gradivo stalnih umetnostnozgodovinskih zbirk je razstavljeno v prostorih palače Belgramoni Tacco in lapidariju na prostem. Kiparska, slikarska in umetnoobrtna dela so razporejena po kronološkem in tematskem principu.
Palača Belgramoni Tacco ohranja značilnosti beneških palač iz začetka 17. stoletja. Reprezentativno glavno pročelje s središčno kvadriforo in balkonom ter visokim polkrožnim portalom z veliko groteskno glavo, dominira na trgu, ki ga je nekoč z morske strani omejevala dominikanska cerkev s samostanom.
V prostornem atriju palače je na stenah vzidan predvsem izbran epigrafski in heraldični material od 13. do 18. stoletja: Morosinijeva plošča iz 1269, luneta iz sv. Frančiška iz 2. polovice 14. stoletja, velike grbovne kompozicije iz Pretorske palače, rekonstrukcija stolničnega južnega portala, plemiški grbi in posvetilni napisi.
Nekdanji okrasni vrtovi velike patricijske hiše so od leta 1919 spremenjeni v zunanji lapidarij, kjer je poleg napisnih plošč in grbov, predstavljena bogata zbirka kapitelov in druga kamnoseška arhitekturna oprema od 14. do 19. stoletja: rekonstrukcija lokov iz 2. polovice 14. stoletja iz katedrale, rekonstrukcija sramotilnega stebra iz 1487 grbi Gravisi, Baseggio, Zarotti, Loredan, Gavardo, Donà, Vitturi, Memo, Bondumier, Magno, Berrera itd.
Iz atrija nas v gornje prostore, v sredini vzhodne stranice, vodijo skrite stopnice, ki se na podestu razvejijo v dvoramno monumentalno stopnišče.
Stene stopnišč krasijo portreti koprske plemiške družine Tarsia.
V medetaži je zbirka srednjeveškega kiparstva, ki hrani celotno gradivo pleteninaste plastike in je edina tovrstna zbirka zgodnjesrednjeveške plastike na Slovenskem (dve tranzeni, pluteji, stebrički oltarnih pregrad in fragmenti preklad iz 9. - 11. stoletja). Med raritetami je posebno pomemben niz pater iz 12. in 13. stoletja, lev iz stranskega portala romanske stolnice in edikula z Marijo in donatorjem iz 1401.
Zgornji podest nas vodi v t.i. »piano nobile« z glavno dvorano in nekdanjimi bivalnimi prostori.
V dveh sobah levo in desno ob zaključku stopnišča, sta zbirki posvečeni poznosrednjeveški umetnosti v zaledju obalnih mest in glagolskim spomenikom: Smrtni ples iz Hrastovelj 1490, sv. Nedelja in sv. Jurij iz Zanigrada iz začetka 15. stoletja, sv. Helena in sv. Konstantin iz Podpeči, figuralne konzole iz Rakitovca, kustodije Benka iz Sočerge in Paškvala Molče iz 2. polovice 15. stoletja.
Glavna dvorana in prostori z vetrinami predstavljajo najpomembnejše muzejske umetnine, ki so jih izdelali mojstri od 14. do 18. stoletja, kjer izstopata Elsinov mojster z Madono z otrokom in renesančna terakotna Madona iz Lože (drugi mojstri: Bernardo Rossellino, Benedetto Carpaccio, Pietro della Vecchia, Fiammingo, Elisabetta Marchioni, Antonio Bellucci, Natale Bartolini, Bartolomeo Pedon, Michele Marieschi, Francesco Grio, Antonio Paroli.
Drugo nadstropje je namenjeno umetnosti 19. stoletja.
Najpomembnejša slikarska dela so iz opusa domačega realističnega slikarja Bartolomea Gianellija, ki se je po šolanju na beneški akademiji uveljavil kot portretist, krajinar - marinist ter slikar socialnih tem v najboljši beneški tradicji.
Slikovita kolekcija slik mojstrov od klasicizma do moderne predstavlja različno tematiko, kjer je poseben poudarek na portretistiki (Francesco De Mori, Giuseppe Paoletti, Placido Fabris, Jožef Tominz, Girolamo Corner, Cesare Dellۥ Acqua).
