ZBIRKA NOVEJŠE ZGODOVINE
Stalna razstava novejše zgodovine »Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije« prikazuje obdobje od začetka avstrijske ustavne dobe leta 1861 do londonskega memoranduma leta 1954, ko so tu vladale štiri države. Rdeča nit je boj Slovencev za obstanek na narodnostno mešanem ozemlju ter prizadevanja za priključitev k matičnemu narodu na območju slovenske Istre, Brkinov in Ilirske Bistrice; dopolnjujejo jo ambientalne postavitve (med temi bunker ciklostilne tehnike, partizanska bolnišnica, kmečka kuhinja, obrat ribje industrije Ampelea-Delamaris, šolski razred iz 50-ih let 20. stoletja) in številni eksponati, vezani na vsakdanje življenje v posameznih obdobjih (denar, znamke, razglednice, značke, državni simboli idr.).
Narodi v večnacionalni Avstro-Ogrski pod vladarskim žezlom Franca Jožefa so zahtevali narodnostne in socialne pravice. Tudi Slovenci so narodno zavest gojili in razvijali skozi društvene organizacije na kulturnem, prosvetnem, gospodarskem in političnem področju.
Z rapalsko pogodbo leta 1920 je bila Julijska krajina, ozemlje, ki ga je zasedla italijanska vojska novembra 1918, priključena Kraljevini Italiji.
Slika Toneta Kralja »Rapallo« simbolizira enega najtežjih obdobij Primorcev in Istranov, ko je fašistična Italija nameravala s svojimi raznarodovalnimi ukrepi zbrisati večnacionalni značaj Julijske krajine.
Druga svetovna vojna je prinesla oborožen odpor najprej proti italijanskim oblastem, nato še proti nemškemu okupatorju na eni strani, na drugi strani pa izgradnjo nove države, ki je zaživela po vojni.
Skozi slavolok, značilnim za tisti čas, vstopimo v prvo desetletje povojnega obdobja, čas obnove in gradnje na vseh področjih ter čas določanja nove meje v nekdanji Julijski krajini. S priključitvijo Istre k Jugoslaviji pa so obalna mesta zaradi množične izselitve italijanskega prebivalstva dobila nove prebivalce.
